Zavorne ploščice s hladilnimi rebri vsekakor delujejo tehnično. Obdelana rebra na nosilni plošči spominjajo na hladilnik in takoj namigujejo na napredno upravljanje toplote.
In v teoriji je zamisel smiselna.
Na podlagi naših izkušenj s frikcijskimi materiali in razvojem zavornih ploščic pa menimo, da obstaja tudi drugačen pristop k upravljanju toplote – takšen, ki se manj osredotoča na strojne rešitve za hlajenje in bolj na samo frikcijsko zmes.
V podjetju Sinter smo izbrali to pot.
Teorija hladilnih reber
Hladilna rebra so zasnovana tako, da povečajo površino in pomagajo odvajati toploto z nosilne plošče zavorne ploščice v okoliški zrak. Načelo je podobno kot pri hladilnikih v številnih drugih tehničnih napravah.
Z inženirskega vidika pa zavorne ploščice delujejo v posebej zahtevnem okolju. Toplota nastaja predvsem na stiku med frikcijskim materialom in zavornim diskom, hladilna rebra pa so na nasprotni strani ploščice.
To odpira pomembno vprašanje:
Koliko lahko hlajenje nosilne plošče vpliva na temperaturo in delovanje same torne površine?
Menimo, da je odgovor močno odvisen od celotne zasnove zavore, razmer med vožnjo in predvsem od lastnosti frikcijskega materiala.
Zakaj ubiramo drugačen pristop
Pri močnem zaviranju, še posebej na dolgih ali strmih spustih, lahko temperatura na torni površini postane izjemno visoka.
Hkrati lahko deli nosilne plošče, ki so izpostavljeni zračnemu toku, ostanejo precej hladnejši.
Po našem mnenju večja temperaturna razlika v zavorni ploščici ni nujno najučinkovitejši način upravljanja toplote. Velike temperaturne razlike lahko v materialih in komponentah povzročijo dodatne toplotne obremenitve.
To ne pomeni, da hladilna rebra pri nekaterih zavornih sistemih ali v nekaterih razmerah ne morejo prinesti koristi. Vendar z našega inženirskega vidika niso edina – in ne nujno najpomembnejša – rešitev za dosledno zavorno zmogljivost pri visokih temperaturah.
Izziva se raje lotimo bližje mestu, kjer toplota dejansko nastaja.
Naš pristop: delo naj opravi frikcijska zmes
V podjetju Sinter razvoj usmerjamo v sam frikcijski material.
Naše zmesi so zasnovane tako, da ohranjajo stabilne zavorne lastnosti v širokem območju delovnih temperatur. Namesto da bi se zanašali na dodatne hladilne strukture na nosilni plošči, je naš cilj razviti frikcijske materiale, ki zmorejo zahtevne temperature in pri tem ohranijo predvidljivo delovanje.
Za nas je to temeljni del zasnove zavorne ploščice.
Menimo, da nadzor nad obnašanjem frikcijske zmesi pri visokih temperaturah lahko prispeva k dosledni zavorni zmogljivosti, še posebej pri ponavljajočem se močnem zaviranju ali na dolgih spustih.
Tako lahko ohranimo tudi razmeroma preprosto zgradbo zavorne ploščice.
Brez dodatnih hladilnih reber. Brez dodatnih struktur.
Le nosilna plošča in frikcijska zmes, zasnovana za razmere, v katerih mora zavorna ploščica delovati.
Ali torej potrebuješ hladilna rebra?
Ni enega samega odgovora, ki bi veljal za vsak zavorni sistem, vsakega kolesarja in vse razmere.
Hladilna rebra so eden od inženirskih pristopov k upravljanju toplote in nekateri proizvajalci jih uporabljajo kot del svojih zavornih sistemov.
V podjetju Sinter smo izbrali drugačno filozofijo.
Na podlagi izkušenj z razvojem frikcijskih materialov menimo, da lahko dobro zasnovana zmes zavorne ploščice zagotovi toplotno stabilnost in dosledno delovanje, ki ju iščemo, brez dodatnih hladilnih reber.
Na koncu ni najpomembnejše, ali ima zavorna ploščica na hrbtni strani rebra.
Pomembno je, kako dosledno deluje, ko se zavore segrejejo.
Podatke, na katerih temelji ta pristop, najdeš med rezultati testov Sinter na dinamometru na strani o zmeseh zavornih ploščic.
Oglej si na YouTubu: Cooling fins on brake pads